Učna pot Olševek
Učna pot Olševek
Učna pot Olševek nam bo razkrila preteklost in sedanjost bivanja in delovanja človeka na tem področju in nas še naprej spodbujala k odgovornemu ravnanju z naravnim okoljem.
Zakonitosti narave bomo tu spoznavali na vsakem koraku. Vloga, ki jo ima narava na tem majhnem prostoru, je na pojasnilnih tablah obiskovalcu predstavljena na razumljiv način, v želji po kvalitetnem sobivanju in izboljšanju naravnih pogojev za ohranitev ogroženih vrst.
Povsem svojevrstna odkritja nam na vsakem koraku našega sprehoda skozi okoliški gozd in razgibane travnike ponuja narava. Pestrost in pomembnost naravne dediščine se odraža v številnih gozdnih izvirih, potokih in drugih vodnih površinah. Tu so domovanje našle številne živalske vrste, od katerih so nekatere tudi zaščitene in zato še posebej pomembne za ohranitev naravnega okolja.
Večji del gozdov in travnikov vzhodno od vasi je zaradi potrebe po ohranitvi naravnega okolja uvrščen v ekološko pomembno območje Nature 2000. Njen namen je ohranitev biotske raznovrstnosti tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Gručasta vas Olševek leži na ježi ob robu Kranjskega polja. Zaradi svoje lege je vidna že od daleč. Silhueto vasi nad razprostrtimi hišami zaokrožuje cerkev sv. Mihaela. Nad njo se dvigajo griči Straža, Apnišče in Kropivnjek, vsak s svojimi zgodbami in zanimivo preteklostjo.
Cerkev sv. Mihaela, ki stoji v centru vasi, izvira iz 13. stoletja. Sedanjo podobo v baročno klasicističnem slogu je dobila leta 1791. V notranjosti cerkve so znameniti predvsem glavni in stranski oltarji ter posoda za blagoslovljeno vodo, ki je oblikovana iz izvotljenega kamna v obliki človeške glave, prinesenega iz bližnjega griča, kjer naj bi nekoč stal poganski tempelj.
Če se sprehodimo skozi vas bomo videli kvalitetne primere ljudskega stavbarstva. Uporaba zanimivih dekoracij na stavbah hiš okrog okenskih niš in vhodov še danes kaže na pomembnost nekdanjih domačij. Na eni izmed njih je ohranjena tudi sončna ura. Sprehod skozi vas naj mine tudi ob spoznavanju znamenitih prebivalcev Olševka: Jožeta Štempiharja, gorenjskega Martina Krpana, skladatelja Cirila Preglja, letalca, pedagoga in psihologa Stanka Repeta in jezuita Ivana Kozelja.
Bolj oddaljeno preteklost lahko odkrivamo malo izven vasi pod griči, ki se vzpenjajo vzhodno od nje. Prvi na naši poti je Straža, katerega pomen se je, kot kaže že njegovo ime, izkazal predvsem v času turških vpadov. Zaradi njegove lege in dobrega razgleda tako proti jugu kot zahodu se je od tu s kurjenjem ognja opozarjalo na prihajajočo nevarnost. Na njem naj bi nekoč obstajala naselbina, po nekaterih podatkih celo najstarejša na tem območju.
Apnišče je v zadnjem času zanimivo predvsem za pohodnike, ki se na ta hrib vzpenjajo ob vsakem vremenu in iz različnih smeri. Tudi pobočja Kropivnjeka razkrivajo zgodovino naseljencev na tem območju, saj so bile tu odkrite številne naselbinske terase in večje gomile, za katere se domneva, da so v njih pokopani skeletni grobovi.
Več o sami vasi Olševek najdete na www.olsevek.si
Povsem svojevrstna odkritja nam na vsakem koraku našega sprehoda skozi okoliški gozd in razgibane travnike ponuja narava. Pestrost in pomembnost naravne dediščine se odraža v številnih gozdnih izvirih, potokih in drugih vodnih površinah. Tu so domovanje našle številne živalske vrste, od katerih so nekatere tudi zaščitene in zato še posebej pomembne za ohranitev naravnega okolja.
Večji del gozdov in travnikov vzhodno od vasi je zaradi potrebe po ohranitvi naravnega okolja uvrščen v ekološko pomembno območje Nature 2000. Njen namen je ohranitev biotske raznovrstnosti tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Gručasta vas Olševek leži na ježi ob robu Kranjskega polja. Zaradi svoje lege je vidna že od daleč. Silhueto vasi nad razprostrtimi hišami zaokrožuje cerkev sv. Mihaela. Nad njo se dvigajo griči Straža, Apnišče in Kropivnjek, vsak s svojimi zgodbami in zanimivo preteklostjo.
Cerkev sv. Mihaela, ki stoji v centru vasi, izvira iz 13. stoletja. Sedanjo podobo v baročno klasicističnem slogu je dobila leta 1791. V notranjosti cerkve so znameniti predvsem glavni in stranski oltarji ter posoda za blagoslovljeno vodo, ki je oblikovana iz izvotljenega kamna v obliki človeške glave, prinesenega iz bližnjega griča, kjer naj bi nekoč stal poganski tempelj.
Če se sprehodimo skozi vas bomo videli kvalitetne primere ljudskega stavbarstva. Uporaba zanimivih dekoracij na stavbah hiš okrog okenskih niš in vhodov še danes kaže na pomembnost nekdanjih domačij. Na eni izmed njih je ohranjena tudi sončna ura. Sprehod skozi vas naj mine tudi ob spoznavanju znamenitih prebivalcev Olševka: Jožeta Štempiharja, gorenjskega Martina Krpana, skladatelja Cirila Preglja, letalca, pedagoga in psihologa Stanka Repeta in jezuita Ivana Kozelja.
Bolj oddaljeno preteklost lahko odkrivamo malo izven vasi pod griči, ki se vzpenjajo vzhodno od nje. Prvi na naši poti je Straža, katerega pomen se je, kot kaže že njegovo ime, izkazal predvsem v času turških vpadov. Zaradi njegove lege in dobrega razgleda tako proti jugu kot zahodu se je od tu s kurjenjem ognja opozarjalo na prihajajočo nevarnost. Na njem naj bi nekoč obstajala naselbina, po nekaterih podatkih celo najstarejša na tem območju.
Apnišče je v zadnjem času zanimivo predvsem za pohodnike, ki se na ta hrib vzpenjajo ob vsakem vremenu in iz različnih smeri. Tudi pobočja Kropivnjeka razkrivajo zgodovino naseljencev na tem območju, saj so bile tu odkrite številne naselbinske terase in večje gomile, za katere se domneva, da so v njih pokopani skeletni grobovi.
Več o sami vasi Olševek najdete na www.olsevek.si
