Zgodovina

Dvoje okostij, najdenih v rimskem sarkofagu iz 4. stol. na ledini Kamnici v Šenčurju, priča, da je bil kraj naseljen že v kasni antiki. A kdo ve, kako se je tedaj imenoval.

Tu sta se ob jezercu, ki ga je napajal potok s severne strani, križali dve pomembni poti. Ena je držala iz Kranja proti Kamniku, druga vodila iz Ljubljane proti Jezerskemu. Voda in pot sta bila dva bistvena pogoja za življenje in naselitev. Prvotni, gručasti del naselja, je nastal okrog cerkvice ob jezercu, potem se je širil ob potoku proti severu in ob cestah.

Šenčur je prafara. Župna cerkev, posvečena sv. Juriju, se prvič omenja leta 1238. tedaj jo je namreč oglejski patriarh Bertold Andeški podaril novoustanovljenemu samostanu dominikank v Velesovem. Ni pa nemogoče, da je tu stala cerkev ali vsaj kapela že v 8. stol., za časa oglejskega očaka Pavlina II. ob pokristjanjevanju Slovencev. Vas je dobila ime po farnem potronu sv. Juriju (Šent Jur > Šenčur). Kraj Šenčur in njegov prebivalec pa sta z imenom prvič izpričana leta 1221 v latinsko pisani poravnavi, kjer se kot priča navaja tudi vitez Friderik iz Šenčurja (”Fridericus de Sando Georio”).

Z ustanovitvijo velesovskega samostana je bil velik del Šenčurja podrejen velesovskim dominikankam (belim nunam). Veliko večino prebivalcev so v srednjem veku sestavljali kmetje tlačani. Prvi po imenu znani šenčurski župnik je bil Ulrik, prvi kmet se je pisal Marhne, čevljarja Jurček in Gregor pa sta prva znana šenčurska rokodelca.

Po vpisih v velikem velesovskem urbarju iz leta 1458 je bilo tedaj nunam podložnih 21 šenčurskih kmetov, kar je predstavljajo skoraj pol vasi.

Turki so verjetno kar dve leti zapovrstjo (1471 in 1472) divjali skozi Šenčur, oblegali tabor okrog cerkve.

Leta 1782 je avstrijski cesar Jožef II. ukinil velesovski samostan in šenčurski kmetje so prišli pod oblast drugih zemljiških gospostev. Do leta 1855 je bila v avstrijskih deželah izpeljana zemljiška odveza. Kmetje so lahko odkupili zemljo, ki so jo imeli v zakupu. Ker mnogi niso zmogli plačati odškodnine, se je kmečki stan tudi v Šenčurju še bolj razslojil. Z nastankom podjetij in prvih tovarn v Kranju se iz kmečkega prebivalstva, zlasti kajžarjev, počasi poraja delavstvo tudi na podeželski okolici mesta.

Danes je v Šenčurju razvita obrtna dejavnost. Večina zaposlenih krajanov pa se le vozi na delo v Kranj. Med obema vojnama je prišlo do znanih šenčurskih dogodkov, ko so privrženci prepovedane Slovenske ljudske stranke leta 1932 v Šenčurju onemogočili shod nove stranke jugoslovanske radikalne kmetske demokracije.

Po 2. svetovni vojni so bili Šenčurjani vpeti v jugoslovansko socialistično ureditev. Leta 1991 smo Slovenci izstopili iz Jugoslavije in leta 1994 je bila ustanovljena nova občina Šenčur.