Integriteta in preprečevanje korupcije

Integriteta je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. 

Korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.  

Vsakdo lahko komisiji ali drugemu pristojnemu organu poda prijavo o koruptivnem ravnanju v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi javnega ali zasebnega prava ali o ravnanju fizične osebe, za katero verjame, da ima znake korupcije. Komisija in drugi pristojni organi morajo prijavitelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih oziroma postopanju. Identitete prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v zvezi s prijavo resnični, kar ocenjuje komisija, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. 

Komisija za preprečevanje korupcije je zasnovala in izdelala spletno aplikacijo Erar, ki je nastala na podlagi znanja in izkušenj, ki jih je komisija pridobila z aplikacijo Supervizor in katere namen je povečati transparentnost in nadzor nad porabo javnih sredstev. Supervizor preko spletnega iskalnika omogoča vpogled v poslovanje subjektov javnega sektorja v obdobju od 1. januarja 2003 dalje in se mesečno posodablja z novimi podatki. Aplikacija prikazuje pogodbene stranke, največje prejemnike sredstev, povezane pravne osebe, datum in znesek transakcij in namen nakazila, omogoča pa tudi različne grafične prikaze, izpise za časovno določena obdobja, ipd.

Darila

Občine imajo funkcionarje in javne uslužbence. Njihove pravice in obveznosti se nekoliko razlikujejo od pravic in obveznosti javnih uslužbencev. Med drugim je potrebno seznam daril za funkcionarje pošiljati na KPK, seznam daril javnih uslužbencev pa ne. Vrednost/mejni znesek daril, ki se mora vpisovati v seznam daril za javne uslužbence je nad 21 evrov za funkcionarje nad 25 evrov. Protokolarna ali priložnostna darila, ki presegajo vrednost 75 evrov postanejo last občine v kateri je funkcionar, ki ga je prejel.

Več informacij:

• Pojasnila
• Obrazci

Lobiranje

“Lobiranje” je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti, ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev.

Več informacij:

• Pojasnila
• Register lobistov
• Obrazci

Protikorupcijska klavzula

Klavzula, ki jo je potrebno vključiti v vse pogodbe, katerih vrednost presega 10.000 EUR brez DDV ter s katero se podpisniki pogodbe zavezujejo, da s pogodbo ni obljubljena ali ponujena nedovoljena korist za sklenitev ali pridobitev posla oziroma kakršnokoli drugo dejanje, s katerim bi bila povzročena škoda organizaciji javnega sektorja ali bi predstavnik organa na ta način pridobil neko nedovoljeno korist.
Več informacij v prilogi.

Več informacij:

• Pojasnila

Zaščita prijaviteljev

Vsak posameznik ima pravico komisiji ali drugemu pristojnemu organu podati prijavo o ravnanju, za katerega verjame, da ima znake korupcije. Komisija je dolžna ščititi identiteto osebe, ki je podala prijavo na podlagi utemeljenega prepričanja, da so podatki v njeni prijavi resnični – ki je torej podala prijavo v dobri veri. Takoj ko komisija ugotovi, da je bila prijava podana v dobri veri, začne z njeno obravnavo in ukrene vse potrebno za zaščito identitete prijavitelja. Med ukrepe spada tudi sankcioniranje vsakogar, ki poskuša ugotavljati identiteto prijavitelja, ki želi ostati anonimen. Za vsak tovrsten poskus lahko komisija posamezniku (fizični osebi) izreče globo v višini od 400 do 1200 evrov, odgovorni osebi pravne osebe zasebnega in javnega prava globo v višini 400 do 4000 evrov, pravnim osebam javnega in zasebnega prava pa v višini 400 do 100.000 evrov. O razkritju identitete prijavitelja lahko namreč odloči le sodišče, in sicer le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih.

Varovanje identitete pa ni edini ukrep zaščite prijaviteljev, ki ga ima na voljo komisija. Če je prijavitelj zaradi svojega nasprotovanja korupciji ali drugim nezakonitim ali neetičnim ravnanjem izpostavljen ogroženosti s fizičnim ali psihičnim nasiljem v delovnem okolju (mobingu), lahko komisija uporabi nekatere vzvode delovnopravne narave, da ga pred tem zaščiti in mu pomaga. Pri tem so taki ukrepi še posebej pomembni pri nezakonitem lobiranju v zadevah javnega pomena, ko so javni uslužbenci, tudi po izkušnjah iz prakse, pogosta tarča tovrstnih poskusov in ravnanj.

V primerih, ko bi bili za zaščito prijavitelja ali njegovih družinskih članov potrebni strožji varnostni ukrepi, pa lahko komisija pristojnim organom predlaga zaščito, ki je za ogrožene osebe predpisana z Zakonom o zaščiti prič, vključno s posebnim programom zaščite z nujnimi ukrepi.