Srjanska učna pot

Srjanska učna pot je zasnovana na zanimivem območju, kjer se prepletata naravna in kulturna dediščina, oblikovana in kmetijska krajina, geološke zanimivosti in različna raba prostora. Nahaja se severno od naselja Srednja vas pri Šenčurju in obsega območje vodnega zadrževalnika na potoku Olševnica, podružnični cerkvi sv. Katarine in Radegunde z okolico ter geološki osamelec, vzpetino Hrib, ki jo domačini imenujejo kar Srjanski hrib. Ob hoji bodo obiskovalcu pri najpomembnejših točkah ob poti v pomoč informacijske table, vmes pa se bodo ponujali zanimivi pogledi na naše najvišje vrhove, gozdne zaplate med obdelovalnimi površinami in bližnja naselja.

Zasnova poti ponuja dve možnosti in dolžini ogleda. Prva pot poteka povsem po ravninskem delu in je krajša. Druga pot poteka preko Srjanskega hriba po obstoječih gozdnih poteh za kar se priporoča ustrezna obutev.

Izhodišče poti
Izhodišče je skupno obema. Začetek poti je ob zadrževalniku potoka Olševnica, kjer je na obstoječem parkirišču dovolj prostora za več osebnih vozil.

Vodni zadrževalnik
Obiskovalec si lahko najprej ogleda zanimivo oblikovan vodni zadrževalnik. Njegova osnovna funkcija je sicer zadržanje visokih voda, a je oblikovan večnamensko in ima tako tudi druge privlačne značilnosti.

Zgornji del je jezero, v katerem se voda stalno zadržuje. Na območju, nedostopnem za obiskovalce, je zgrajen otok, kjer se zbirajo in zadržujejo redke vrste ptic. Opazovati jih je mogoče iz opazovalnice na obrobju jezera.

Park
Struga potoka je iz jezera speljana skozi spodnji, parkovno zasnovan del ob robu zadrževalnika. Tu je mogoče raziskovati in proučevati različne, predvsem eksotične drevesne vrste. Pot se mimo otroškega igrišča nadaljuje ob strugi Olševnice.

Preko glavne ceste gremo v smeri podružničnih cerkva sv. Katarine in sv. Radegunde. Tu se bomo lahko podrobneje seznanili s kulturno tematiko. Cerkvi sta posebni že na prvi pogled. Ograjeni sta z zidom in postavljeni vzporedno ena poleg druge, med njima pa stoji zvonik. Okrog cerkva in bližnje okolice se plete precej zgodb in legend. Cerkvena ladja je v notranjosti pokrita z lesenim kasetiranim in poslikanim stropom, na katerem je na osrednji kaseti poslikana zavetnica cerkve. Južno cerkev, ki je posvečena sv. Radegundi, so najverjetneje postavile redovnice dominikanke iz Velesovega. V njej so ohranjene gotske freske z upodobitvijo Pasijona, Pohoda in Poklona sv. Treh kraljev.

Po obisku cerkva se lahko obrnemo nazaj proti izhodišču in s tem zaključimo krajšo varianto poti ali pa nadaljujemo po makadamski poti proti Srjanskemu hribu. Tu se bomo ob sprehodu po gozdni stezi osredotočili predvsem na naravne značilnosti prostora.

Skozi gozd nas bodo spremljale informacije o njegovih prebivalcih, flori in favni ter o vplivu človeka na gozdni prostor. Pot je preko hriba speljana po obstoječi stezi, ki se v severozahodnem delu razširi v makadamsko pot.

Po njej se spustimo na gozdno obrobje, kjer nam pogled proti jugu odkrije visokodebelni sadovnjak, ki je v kulturnem prostoru redko ohranjen in zato tudi toliko bolj dragocen. Ob gozdni rob bo v pomoč ohranitvi sadovnjaka postavljen tudi premični čebelji panj. Tu se počasi zaključi daljša varianta poti. Proti izhodišču se bomo vrnili po makadamski poti, ki smo jo deloma prehodili že ob hoji proti hribu. Ob sprehodu po zadnjem delu poti se ozrimo na zahod proti Alpam in na kulturno krajino s severnim delom Srednje vasi z znamenitima cerkvama sv. Katarine in sv. Radegunde.

Ob odkrivanju zanimivosti na obronkih Srednje vasi bomo lahko ugotovili, da so te bogate kulturne in naravne danosti prostora, še posebej na tako majhnem prostoru, zanimive za obisk v vsakem letnem času.